VAČ - Virtualna Čitalnica

SI AS 315 Deželna deska za Kranjsko, 1759-1945 (Fond/zbirka)

Tektonika arhiva

Elementi identifikacije

Signatura PE:

SI AS 315

Signatura PE AP:

SI AS 315

Naslov PE:

Deželna deska za Kranjsko

Čas nastanka PE:

1759 - 1945

Količina PE:

22 fasciklov; 192 knjig

Obseg (tekoči metri):

21,00

Zvrsti arhivskega gradiva:

spisovno gradivo

Nivo popisa:

Fond/zbirka

Elementi izvora

Ime ustvarjalca AG:

Urad deželne deske v Ljubljani

Čas obstoja ustvarjalca:

1756 - 1935

Historiat:

Deželna deska je bila javna knjiga, v katero so vpisovali lastništvo in druge pravice na nepremičninah za vso stanovsko posest, medtem ko so posest kmečkih podložnikov vpisovali v zemljiško knjigo (AS 336). Osnova za deželno desko so bili podatki, navedeni v imenjski knjigi (AS 173), ki je bila uvedena zaradi obdavčenja stanovske posesti in je bila torej davčna knjiga, medtem ko je bila Deželna deska knjiga, ki je utemeljevala lastninsko pravico. Vanjo so vpisovali vse listine (pogodbe, testamente, poročna pisma, darovnice ipd.), ki so se nanašale na posest, spremembe, ki so se nanašale na to posest, in bremena.
Deželna deska za Kranjsko je bila uvedena z patenti iz let 1747 (ta patent za uvedbo deželne deske ni imel velikega pomena) in 1757.
Že leta 1756 so bili deželni stanovi pozvani, naj izročijo potrebne imenjske knjige deželnemu sodišču, leta 1757 pa je bil izdan ukaz, naj se začne z vnašanjem rubrik iz imenjske knjige v deželno desko.
Glavni namen uvedbe deželne deske je bil zagotavljanje varnosti pri kreditnih poslih. Uvajala se je za tista gospostva, posesti in imenja, ki so bila zajeta v imenjski knjigi, in za hiše v lasti deželanov. V deželno desko so vpisovali vse listine, ki so se nanašele na določeno posest in vse spremembe v zvezi z njo.
S pripravami na uvedbo deželne deske za Kranjsko so začeli že v 30-ih letih 18. stol. Leta 1756 je bilo določeno, da bo Urad deželne deske deloval v deželni hiši. Določeni so bili tudi uradniki deželne deske: poddirektor, registrator, kanclist in pisarniški uslužbenec. Instrukcije iz leta 1757 so posebej določale delovni čas urada ter ukrepe v primeru odsotnosti uradnikov in v primeru požara. En ključ Urada je hranil doma poddirektor, drugega pa registrator, ki je hranil še ključ arhiva.
Patent z dne 9. 9. 1762 je urejal poslovanje deželne deske. Urad deželne deske (Landtafel Amt) je bil priključen deželnemu sodišču in je ves čas svojega obstoja ostal v okviru deželnega sodišča oziroma njegovih naslednikov. Patent iz leta 1762 je dalje določal, da vodi urad deželni glavar ali predsednik deželnega sodišča. Predsednik deželnega sodišča je skupaj s svetom odločal, ali se odobri vloge za intabulacijo ali ekstabulacijo iz deželne deske.
Deželna deska je bila javna, vsak je lahko zahteval pojasnilo o vsebini posameznega vpisa. Po letu 1760 ni mogla biti nobena posest vpisana v imenjsko knjigo, če lastništvo prej ni bilo izpričano v deželni deski.
Staro deželno desko sestavljajo quaterni različnih barv. Quaterne sestavljajo različne serije listin, ki se nanašajo na določeno pravno dejanje. Kranjsko deželno desko sestavlja 13 različnih barvnih serij, skupaj 27 quaternov. Večino so začeli voditi junija 1759, zadnji vpisi so iz konca leta 1832. Vpise v quaterne so opravljali uradniki deželne deske na osnovi originalnih listin. Vpis je moral biti natančen prepis izvirnika.
Leta 1833 so tudi pri kranjski deželni deski uvedli glavno knjigo, ki je bila sestavljena iz vložkov. Vsak vložek je predstavljal eno deželnodeskino posest. Listine, po katerih so se vnašali vpisi v glavne knjige, so se poslej prepisovale v eno samo serijo knjig listin. Glavna knjiga je omogočala pregled nad lastništvom posamezne posesti. Od leta 1851 pri deželni deski niso več prepisovali listin, temveč so jih hranili v izvirniku. 25. 3. 1874 je bil sprejet deželni zakon o zemljiški knjigi, ki je veljal tudi za vodenje deželne deske, pri kateri so zato leta 1878 nastavili novo glavno knjigo, ki pa je že pravzaprav zemljiška knjiga za posestva, vpisana v deželno desko. Deželno desko za Kranjsko so prenehali voditi po sprejemu novega zakona o zemljiški knjigi leta 1930. Večina vpisov v glavne knjige je zaključenih v letih 1932 in 1933. S prenehanjem vodenja deželne deske je prenehal delovati tudi Urad deželne deske.

Historiat PE:

Fond je izročilo Okrožno sodišče v Ljubljani 26. 11. 1959 in 2. 6. 1961.

Elementi vsebine in ureditve

Vsebina PE:

quatern vložkov 1759/ quatern delnih poravnav 1760-1832/ quatern glavnih opomb 1760-1832/ quatern darovnic in ustanovitev 1759-1831/ quatern starih dolgov 1759-1833/ quatern poročnih pogodb 1759-1832/ quatern sodnih dediščinskih odgovorov 1765-1832/ quatern sodnih sklepov in sodb 1759-1832/ quatern testamentov in fidejkomisov 1759-1832/ quatern visočanstva in privilegijev 1764-1796/ quatern poročil/ quatern kupnih pogodb in poravnav 1759-1832/ quatern dolgov od leta 1759-1832/ quatern novih dolgov od leta 1804-1832/ glavna knjiga I 1833-1883/ glavna knjiga II 1883-1945/ knjiga listin I 1759-1832/ knjiga listin II 1833-1850/ knjiga listin III 1851-1914/

Oblika zapisa:

fizična

Elementi dostopnosti in uporabe

Jezik:

nemški

Pisava:

nemška kurenta/gotica (rokopis)

Pripomočki za uporabo:

seznam kvaternov

Elementi povezav

Objave arhivskega gradiva:

- Košir M., Deželna deska za Kranjsko, Arhivi XVI, Ljubljana 1993, str. 95

Deskriptorji

Urad deželne deske v Ljubljani [1756-1935] (pravna oseba/korporativno telo\)

Uporaba

Konec nedostopnosti:

31.12.1945

Potrebno dovoljenje:

dovoljenje ni potrebno

Možnost uporabe:

na razpolago

Dostopnost:

javno dostopno